Prvi sledovi človekovega bivanja v krajih na območju sedanje občine Cerklje so bili najdeni na terasah pod cerkvijo sv. Štefana na Štefanji gori. Najdbe dokazujejo naselitev ob koncu paleolitika (starejša kamena doba).

V obdobju mlajše kamene dobe (neolitika) je bilo več naselij v hribovitem področju okoli 700 m nadmorske višine – začnejo s z Vrtičnikovim nad Kokro, dober kilometer od Možjance, nadaljujejo na Štefanji in na Šenturški gori ter pod Stiško vasjo.

Že bronasta, še bolj pa železna doba sta čas, ko si je človek tudi v našem okolju vedno bolj razvijal zanesljivejši način pridobivanja hrane – živinoreja, ki je nadomestila lov in poljedelstvo, ki je nadomestilo nabiranje plodov in semen, sta postajala vse pomembnejša. Preprosto kmetijstvo je počasi dobilo tisti obseg, ki ga je ohranilo potem ves čas antike in še v zgodnji srednji vek.

Ob začetku našega štetja so bili kraji pod zasedbo rimskega imperija. Na ozemlju današnje cerkljanske občine sta zanesljivo dokazani vsaj dve rimski naselji: Šmartno in Lahovče. Poleg dveh večjih naselij so najdeni sledovi rimske poselitve tudi drugod po območju sedanje občine.

Po razpadu rimskega imperija in naselitvi Slovanov se je tudi v krajih na območju  sedanje občine Cerklje začelo pokristjanjevanje. Prvo zapisano poročilo o obstoju cerkljanske fare je listina, ki jo je izdal vojvoda Bertold II. Andeški med letoma 1147 in 1154. Listina potrjuje obdaritev vetrinjskih menihov s strani viteza Mainharda  Schababa iz Kokre, ki je svojo posest v bližini Preddvora odstopil menihom. Obdaritev je bila opravljena med letoma 1147 in 1154 in ponovljena, ko so v Cerkljah pokopali nečaka tega viteza. Po pogrebu je njegov stric Mainhard  Schabab iz Kokre, ministerial grofa Bertolda II. Andeškega, pred pričami ponovil svojo že pred več leti opravljeno obdaritev vetrinjskega samostana. Med pričami je zapisan Richerus plebanus de sancta Maria, kar pomeni Riher župnik pri sveti Mariji. Ker so vse Mariji posvečene fare na Gorenjskem nastale veliko kasneje, ni dvoma, da gre za najstarejšo – za cerkljansko.

Za zgodovinsko resnico velja, da je bilo prvotno ime naselja, ki je zraslo okrog cerkve Marije Vnebovzete, Trnovlje. Opira se na pripovedko o nastanku cerkljanske cerkve. Pastirji, ki so pasli ovce, so našli v trnovem grmu Marijino podobo. Najdbo so razumeli kot namig, naj na tem mestu postavijo kapelo njej v čast. Postavili so jo kar sredi trnja in zato je dobila ima Marija v trnju, kraj ob njej pa Trnovlje. Kapela je zaradi množice obiskovalcev kmalu postala premajhna – morali so jo podreti in sezidati pravo cerkev.

Druga pripovedka, ki je v bistvu nadaljevanje prve, pa pripoveduje, kako so Cerklje dobile svoje ime. Nekoč so v središču vasi stale tri cerkve: v sredini največja – Marijina. Ljudje so zaradi treh cerkva, ki so se skoraj stikale, začeli kraj imenovati kar Cerkve, po gorenjsko Cerkle.

Uradno je ime kraja Cerklje prvič omenjeno v listini iz leta 1239, kjer je zapisano, da leži cerkev sv. Marije »in Cirkelach«  - v Cerkljah.

Fara je bila v tistem času versko, kulturno in gospodarsko središče nekega prostora. Bila je tudi edina kohezivna sila, ki je povezovala naselja in ljudi nekega ozemlja in jim dajala občutek pripadnosti. Zato nikakor ni bilo nepomembno, kje je bil farni sedež. Če je bil ta v Cerkljah, pomeni, da so se vse glavne dejavnosti odvijale tu. Ko se je v prvi polovici 13. stoletja temu središču pridružil še samostan v Velesovem (znamenit ženski dominikanski samostan Velesovo s prvotno romarsko cerkvijo, ustanovljen leta 1238 pri cerkvi sv. Marjete, omenjeni že leta 1163), sta bili v razdalji pol ure hoda oblikovani dve pomembni središči, ki sta pritegnili ljudi. Eden pomembnih dejavnikov razvoja podeželja je bila kmečka trgovina. Trgovalo se predvsem ob verskih praznikih. Večina ljudi se je sicer preživljala s kmetijstvom – razvito je bilo poljedelstvo in živinoreja, predvsem konjereja in trgovanje s konji.

Na podlagi zgoraj navedenega prvega zapisanega poročila o obstoju cerkljanske fare, to je listine, ki jo je izdal vojvoda Bertold II. Andeški med letoma 1147 in 1154, so  občani Občine Cerklje v letu 2004 praznovali 850 - letnico prve pisne omembe središča občine.

Viri in literatura:

Janez Močnik – Podobe iz nekdanjih časov, Občina Cerklje na Gorenjskem, 2004